O Alzheimerjevi bolezni kot najpogostejši obliki demence je spregovoril gost intervjuja profesor doktor Zvezdan Pirtošek, ki se velik del svoje znanstvene poti posveča prav tej bolezni. O njenih izzivih za medicinsko stroko, znanost in družbo - torej vsakega med nami, ga je povprašala Mojca Delač (Radio prvi).

Za zvočni zapis kliknite na spodnjo povezavo:

http://videoweb2.rtvslo.si/ava_archive03/2016/09/21/Intervju-RadioMMC.PR1.20160921.3.1010.mp3

Pri polovici sodelujocih v projektu Adam ugotovili slabše kognitivne sposobnosti

V okviru projekta zgodnjega odkrivanja demence na starejši slovenski populaciji Adam so testirali 457 ljudi, rezultati testiranj pa so pokazali, da je polovica dosegla slabši rezultat kognitivnih sposobnosti. To ne pomeni nujno, da imajo demenco, lahko pa je upad miselnih sposobnosti prvi pokazatelj te bolezni, pravi nevrolog Zvezdan Pirtošek.

Projekt Adam so izvajali od 8. maja do 7. julija v Osrednjeslovenski, Pomurski, Savinjski, Gorenjski, Dolenjski in Obalno-kraški regiji. Med 457 prostovoljci, ki so se udeležili projekta, je bilo 131 moških in 326 žensk, povprecno so bili stari 71,6 leta, je na petkovi predstavitvi rezultatov projekta povedal strokovni vodja projekta Pirtošek, zdravnik nevrolog na Klinicnem oddelku za bolezni živcevja Nevrološke klinike UKC v Ljubljani. Preiskave, ki so vkljucevale vprašalnike, intervjuje in meritve s pomocjo EEG-tehnologije, so izvedli na osebah, ki so izjavile, da so brez diagnosticiranih motenj miselnih in spominskih funkcij. To pomeni, da so menili, da so v tem smislu zdravi.

A tudi na teh domnevno kognitivno neoškodovanih ljudeh je test spominskih in miselnih sposobnosti pokazal nekatera vecja odstopanja od normalnih rezultatov. Kar 38 odstotkov oz. 170 sodelujocih je doseglo slabši rezultat kognitivnih sposobnostih od zdrave populacije. Še dodatnih 12 odstotkov je bilo mejnih. Skupaj je kar 50 odstotkov ljudi, od tistih, ki so menili, da so zdravi, doseglo nižje ocene kognitivnih sposobnosti od mejnih norm za zdravo populacijo, je povedal Pirtošek. Kot je dodal, bi lahko to nakazovalo, da je demenca v Sloveniji bistveno premalo prepoznana, kar pomeni, da med nami živi veliko ljudi, ki imajo demenco, pa za to ne vedo. Je pa dodal, da bi lahko sklepali, da so se projekta v vecji meri udeležili ljudje, ki imajo družinsko nagnjenost k demenci oz. ljudje, ki morda že cutijo, da njihove miselne sposobnosti pešajo, zato ni nujno, da takšnega odstotka ljudi s kognitivnimi težavami ni mogoče preprosto posplošiti na širšo populacijo take starosti. Udeleženci projekta bodo po besedah Manuela Kurana iz družbe za aplikativno nevroznanost Blckb, ki je pobudnik projekta, v prihodnjih dveh tednih po pošti prejeli rezultate. K rezultatom bo priložena brošura projekta, prav tako nasvet, kdaj in na koga se obrniti, če so bili rezultati testiranja slabši.

Pirtošek svetuje tistim, ki so dosegli slabše rezultate, naj se odpravijo k osebnemu zdravniku, ce tudi sicer pri vsakodnevnih opravilih opažajo težave s spominom in miselnimi sposobnostmi. Skupaj z osebnim zdravnikom pa bosta potem dolocila, ali je potrebna nadaljnja diagnostika pri nevrologu ali psihiatru, ki lahko potrdita diagnozo demence. Organizatorje je presenetilo veliko povpraševanje po testiranju. Tako je interes za sodelovanje v projektu kar za desetkrat presegel njihove zmožnosti, kar pomeni, da se je na testiranje prijavilo vec kot 4000 ljudi. Ali bi bilo smiselno presejalno testiranje populacije za demenco, še stroka ni enotna, po besedah Pirtoška sedaj o tem poteka debata. Dejstvo pa je, da zdravila, ki bi ustavilo demenco ali celo izboljšalo kognitivne funkcije, ni.

Vir: STA, 15. 9. 2017